Po mnenju raziskovalcev z različnih področij predstavlja digitalna revolucija večje izzive kot katera koli druga v zgodovini človeštva, saj povzroča šehitrejše spremembe, ki se dogajajo hkrati in globalno. Digitalni svet je postal nov »življenjski svet«, ki je doživel transformacijo prostora, – takoimenovane virtualnosti – in časa – »virtualne vseprisotnosti« znotraj »družbenega pospeška«. Vse to je povzročilo novi konceptualizaciji realnosti inresnice, ki pa močno vplivata na teološki diskurz. Namen naše raziskave ni poiskati panoramski pogled na proces digitalizacije, temveč gaovrednotiti skozi prizmo teološkega pogleda. Tako kot je ob nastanku industrializacije katoliški socialni nauk uspel vzpostaviti štiri temeljna načelaza krščansko ocenjevanje družbenih razmer (osebno dostojanstvo, skupno dobro, solidarnost in subsidiarnost), bi radi našli odgovore na nove izzivev dobi digitalizacije. Vrednote, ki jih spodbuja proces digitalizacije, na več načinov izhajajo iz judovsko-krščanskega razsvetljenstva, ki je zagovarjalopomen posameznika, osebnega razvoja, svobode izbire in enakosti vseh ljudi.

Glede na vse to bi lahko štiri temelje katoliške družbene doktrine smiselno povezali z možnostmi, ki jih ponuja digitalna kultura: razširjanje z načelom skupnega dobrega, transparentnost s solidarnostjo,individualnost z dostojanstvom vsakega človeka ter demokracija oz. možnost aktivnega sodelovanja s subsidiarnostjo. Ko razvijamo digitalnoteologijo, moramo odgovoriti na vprašanja, kot so »Kaj se zgodi, ko se digitalna orodja uporabljajo v teologiji ali ko se teološka orodja uporabljajo vdigitalnem svetu?« Zanimal nas bo dvosmerni proces raziskovanja: po eni strani teologija služi kot optika, skozi katero analiziramo digitalno kulturo,po drugi strani pa digitalna kultura služi kot optika, skozi katero opazujemo teologijo.

Drug vidik novih tehnologij, ki v sodobnem času potrebujeetično refleksijo, pa je uporaba umetne inteligence. Sistemi umetne inteligence danes pogosto odločajo namesto nas, a je žal zaradi kompleksnenarave njihovo delovanje človeku nerazumljivo. Projekt se osredotoča na raziskovanje vpliva netransparentnega delovanja na zaupanje v sistemeumetne inteligence, na vprašanje odgovornosti in na umetno inteligenco, ki je osrediščena na človeka. Glavni cilji projekta so izvedba predhodneempirične raziskave/ankete v praktičnih disciplinah za identifikacijo ključnih področij za uporabo digitalnih orodij v verski praksi; celovito analiziratidružbeni vpliv digitalizacije in uporabe sistemov umetne inteligence, zlasti v zvezi s teologijo in etiko; oblikovati nov okvir za razumevanje človekoveosredotočenosti, preglednosti in zaupanja (glede nove tehnologije) z interdisciplinarne perspektive (teologija, filozofija, antropologija,…), tako nasplošni kot tudi na ravni posameznega primera; in razviti ključne etične smernice za digitalizacijo in zaupanja vredno umetno inteligenco.